V doslidženni porivniujeťsia sytuacija u 179 krajinach. Lideramy v haluzi svobody ZMI je Finliandija, Niderlandy ta Norvehija. U kinci spysku – Erytreja, Pivnična Koreja i Turkmenistan.

Ukrajina, jaka z sičnia 2013 roku vykonuje obov’jazky holovy Orhanizaciji z bezpeky i spivrobitnyctva v Jevropi (OBSIE), zajniala v rejtynhu svobody presy 126-te misce, opustyvšyś na 10 pozycij. Avtory dopovidi vidznačajuť častiši vypadky nasyĺstva proty žurnalistiv, jaki ukrajinśka vlada často ne rozsliduje.

U zviti zaznačajeťsia, ščo riveń svobody ZMI v Ukrajini vpav do najnyžčoho z časiv Pomarančevoji revoliuciji rivnia.

Jak vyplyvaje z dopovidi, v Rosijśkij Federaciji, ščo perebuvaje v rejtynhu na 148-mu misci i opustylasia na šisť pozycij, vlada pereškodžala ob’jektyvnomu vysvitlenniu velykych demonstracij proty spirnoho pereobrannia Vladimira Putina na post prezydenta krajiny. Vlitku v Rosiji pospišno buv posylený zakon pro naklep. Z veresnia v krajini isnuje čorný spysok internet-sajtiv, jaki pidliahajuť blokuvanniu. Pry ciomu avtory doslidžennia vkazujuť na vysoký stupiń neprozorosti orhanizaciji kontroliu nad internetom u Rosiji, oskiĺky rišennia pro blokuvannia storinok prýmaje nevelyka hrupa ekspertiv.

Deščo pokraščyly svoji pozyciji Biloruś, jaka pidnialasia, u porivnianni z 2011 rokom, na 11 pozycij (157-me misce), i Azerbajdžan, jaký peremistyvsia zi 162-ho na 156-te misce. Odnak obydvi krajiny, jak i raniše, zajmajuť nyžni pozyciji v rejtynhu, a prezydenty Aliaksandr Lukašenka ta Iĺcham Alijev korystujuťsia stijkoju reputacijeju protyvnykiv svobody presy.