Prezydent Poĺšči Bronislav Komorovśký kaže, ščo u stosunkach JES i Ukrajiny “šče ne vse vtračeno”

Inozemna presa pyše pro spodivannia JES, enerhetyčnu nezaležnisť Estoniji, cholodni domivky u Velykobrytaniji ta ekonomični neharazdy Bilorusi.

• Klacnuty

  “Ne viddamo Moskvi”

• Klacnuty

  Ostriveć enerhetyčnoji nezaležnosti

• Klacnuty

  Hroši – abo na jižu, abo na opalennia

• Klacnuty

  Biloruśký krach

“Ne viddamo Moskvi”

Jevropejśký Sojuz ne choče viddavaty Ukrajinu Rosiji, pyše poĺśka Gazeta Wyborcza. Jevropa zbyrajeťsia uchvalyty deklaraciju, jaka b zaochočuvala krajiny Schidnoho partnerstva do reform ta zblyžennia z Zachodom, pyše vydannia.

Deklaracija, jaku prydumaly u Poĺšči i, jmovirno, uchvaliať u Viĺniusi, takož maje na meti natiaknuty Rosiji, aby ta ne vmišuvalasia u vnutrišniu polityku svojich susidiv.

“JA buv duže zdyvovaný rišenniam ukrajinśkoji vlady pryzupynyty pidpysannia umovy pro asociaciju. Ale šče ne vse vtračeno. Ukrajina zblyžajeťsia z Jevropoju ta bude zblyžuvatysia šče biĺše, adže cioho chočuť ukrajinci, – navodyť hazeta slova poĺśkoho prezydenta Bronislava Komorovśkoho. – Demokratyčna polityka JES prohrala v protystojanni z imperiaĺnoju politykoju Rosiji. JES povynen zrobyty z cioho vysnovky”.

Uhoda z Jevrosojuzom prynesla b korysť dlia Ukrajiny v seredniotryvalij perspektyvi, ale v najblyžči dva-try roky konkurencija z zachidnymy tovaramy stala b tiažkym vyprobuvanniam dlia promyslovosti, pyše vydannia. Tomu Janukovyč vybrav harantovanu Kremlem vidstročku plateživ za haz, obicianky kredytiv ta velykych zamovleń dlia ukrajinśkych vyrobnykiv zbroji, dodaje hazeta.

Možna vpevneno skazaty, ščo Janukovyč znovu zverneťsia do Jevrosojuzu, adže vin hotový prýniaty vid Kremlia usi ci piĺhy, ale ne cinoju vtraty ekonomičnoji nezaležnosti. A, otže, pro plan “B” vid JES možna bude hovoryty pislia samitu u Viĺniusi, pyše vydannia.

Ostriveć enerhetyčnoji nezaležnosti

Výavliajeťsia, Estonija – krajina, jaka vydobuvaje najbiĺše slanciu v sviti, pyše poĺśka hazeta Rzeczpospolita. Ale vykorystovuje vona cej haz vykliučno dlia vyrobnyctva elektroenerhiji.

“Naše heohrafične položennia potrebuje, ščob my vykorystovuvaly usi možlyvosti dlia zabezpečennia svojeji bezpeky“

Juchans Parts, ministr ekonomiky Estoniji

Na Estoniju prypadaje 70% svitovoho vydobutku slanciu i tut roztašovani dvi najbiĺši v Jevropi elektrostanciji, ščo praciujuť na ciomu hazi. Estonija zavždy nehatyvno stavylasia do importu elektroenerhiji z Rosiji, na vidminu vid svojich susidiv Lytvy, Latviji ta Finliandiji, jaki importujuť biĺšisť neobchidnoji enerhiji z Rosiji, pyše vydannia.

Statystyka pokazuje, ščo ciny na elektroenerhiju v Estoniji najnyžči z usich pereličenych krajin. Takož vona nevdovzi prýednajeťsia do Mižnarodnoho enerhetyčnoho ahentstva (MEA), peremovyny pro ščo tryvajuť z 2011 roku.

“Naše heohrafične položennia potrebuje, ščob my vykorystovuvaly usi možlyvosti dlia zabezpečennia svojeji bezpeky. Dlia Estoniji najvažlyvišoju je enerhetyčna bezpeka, i členstvo v MEA dopomože nam v ciomu”, – kaže ministr ekonomiky Juchans Parts.

JE i nehatyvni storony cioho procesu. Adže 80% spožyvannia pytnoji vody v Estoniji prypadaje same na vydobutok slancevoho hazu, a vykydy v atmosferu takož značno zbiĺšylysia, dodaje vydannia.

Hroši – abo na jižu, abo na opalennia

Za ostanni roky u Velykobrytaniji kiĺkisť zverneń v likarniu z pereocholodženniam zbiĺšylasia majže na 40%, pyše Guardian.

Pryčyna – v suvorišych zymach ta pidvyščenni cin na opalennia, stverdžuje brytanśka opozycija.

A cijeji zymy takych vypadkiv može šče pobiĺšaty, adže enerhetyčni kompaniji neščodavno značno pidvyščyly svoji taryfy na haz ta elektroenerhiju.

Ministr ochorony zdorov’ja brytanśkoho tiniovoho kabinetu Luciana Berger naholosyla, ščo taki vypadky je “vkraj šokujučymy”, ta zaklykala do rišučych dij, ščo vyrišyly b problemu opalennia budynkiv dlia nezamožnych rodyn.

“Bahato liudej cijeji zymy buduť zmušeni vybyraty pomiž kupuvanniam jiži abo platoju za teplo cijeji zymy čerez nezdatnisť Devida Kamerona protystojaty enerhetyčnym kompanijam”, – kaže vona.

Biloruśký krach

Biloruśka ekonomika perebuvaje v žaliuhidnomu stani, a vlada namahajeťsia jiji riatuvaty za rachunok naselennia, pyše rosijśka “Nezavysymaja hazeta”.

Za slovamy vydannia, najblyžčym časom v Bilorusi podorožčajuť moloko, chlib, kuriače m’jaso i jajcia.

Prezydentśki vybory v Bilorusi majuť vidbutysia v 2015 roci

Z 1 hrudnia planujeťsia pidvyščyty vartisť elektroenerhiji, hazu ta projizdu v hromadśkomu transporti. U novomu roci vartisť posluh ŽKP može zrosty na 40%.

Šče odnym tiaharem na bilorusiv liažuť podatky, jaki prydumaly vlada, ščob zapovniuvaty biudžet v umovach recesiji ekonomiky.

Vydannia prypuskaje, ščo ce ne vsi novovvedennia majbutnioho roku. Sudiačy z vyslovliuvań čynovnykiv, može buty šče bahato siurpryziv.

Napryklad, vystupajučy v p’jatnyciu v parlamenti, prem’jer-ministr Mychajlo M’jasnykovyč dav zrozumity, ščo čutkamy pro vvedennia podatku na avtovlasnykiv sudylosia staty dijsnistiu. Ekonomični eksperty odnostajni v dumci, ščo taki nepopuliarni kroky nezadovho do prezydentśkych vyboriv (vony vidbuduťsia v 2015 roci) vlada zmušena robyty čerez vidsutnisť zovnišnioho finansuvannia, jake protiahom vsioho prezydentstva Oleksandra Lukašenka riatuvalo krajinu vid ekonomičnoho krachu, a naselennia – vid zubožinnia.

Ohliad pidhotuvav Dmytro Zocenko, Služba monitorynhu VVS