“Za vyniatkom produkciji z Krymu, my ne pidijšly do nastupnoho stupeniu sankcij. Spodivajusia, čo cioho ne staneťsia”, – zaznačyla vona.
Vidpovidajučy na pytannia pro zustrič holovy pravlinnia koncernu Siemens Džo Kezera z prezydentom Rosiji Vladimirom Putinym, pid čas jakoji Moskvi buly obiciani investyciji, Merkeĺ pidkreslyla, čo ekonomični kontakty pidtrymujuťsia jak i raniše.
“My ne zacikavleni v eskalaciji sytuaciji, my praciujemo nad deeskalacijeju. Odnak Rosija povynna znaty, čo v razi vychodu za ramky čerhovych mižnarodnych uhod my hotovi do biĺš žorstkoji reakciji”, – zajavyla Merkeĺ i dodala, čo Jevropa bude koordynuvaty svoji diji z SŠA.
Nahadajemo, čo Jevropejśký sojuz hotuje zaprovadžennia tretioho paketu sankciji proty Rosiji.
Jak povidomlialosia, raniše prezydent Jevropejśkoji rady Herman van Rompej zajavyv, čo lidery krajin «Velykoji simky» ta kerivnyky Jevrosojuzu pohodylyś, čo v razi podaĺšoji destabilazciji Rosijeju sytuaciji v Ukrajini sankciji Zachodu proty Moskvy buduť žorstkišymy.
Takož nahadajemo, čo 20 bereznia prezydent SŠA Barak Obama zajavyv, čo Spolučeni Štaty možuť naklasty sankciji ne lyše na pevnych osib, ale j na kliučovi sektory rosijśkoji ekonomiky u zv’jazku iz eskalacijeju sytuaciji v Krymu.
Raniše Rada z pytań zakordonnych sprav Jevropejśkoho sojuzu zatverdyla sankciji u vyhliadi zaborony na v’jizd i zamorožuvannia aktyviv 21 čynovnyka Rosiji ta Ukrajiny. Kanada, Japonija ta Avstralija takož vvely sankciji proty Rosiji.
Vidkryty vsi posylannia u tabach: [1 – 7]