Ce zvernennia pidtrymano takož Die Welt (Nimeččyna), Le Monde (Francija), El País (Ispanija), La Stampa (Italija), de Volkskrant (Niderlandy), Der Standard (Avstrija), Hospodarske Noviny (Čechija), Denník SME (Slovaččyna), Dario de Noticias (Portuhalija), Lietuvos Rytas (Lytva).
Siohodni vidkrytý lyst opublikuvav takož najbiĺšý estonśký portal Delfi ta hazeta Postimees, rumunśke vydannia Adevarul, albanśke Dielli ta moldavśke Timpul.
Za danymy Eurointelligence, vidkrytý lyst “posylyv tysk” na politykiv Jevrosojuzu, jaki zavtra debatuvatymuť pro novi sankciji proty Rosiji. Analohično ociniuje zvernennia medivnykiv, jak vyraznykiv jevropejśkoji hromadśkoji dumky, i ahencija Reuters.
“Lycemirstvo, durisť i movčannia intelektuaĺnoji elity, chudožnykiv, včenych i ZMI pered oblyččiam prosuvannia nacystśkoho i stalinśkoho totalitarnych režymiv zavždy zalyšatymeťsia sumnoju pam’jattiu CHCH stolittia. Zakryttia očej na aneksiju Avstriji, Čechoslovaččyny, Baltiji zavždy zalyšyťsia hańboju Jevropy. Nichto ne hovoryv tak krasyvo pro myr i prava narodiv, jak Hitler i Stalin; i nichto ne zrobyv tak bahato zločyniv, jak ci dyktatory.
Siohodni Jevropa movčyť pro ahresyvnu imperialistyčnu polityku prezydenta Rosijśkoji federaciji Vladimira Putina. Zachid movčky terpyť joho ahresyvnu polityku, jaka javno porušuje suverenitet inšych krajin: Moldovy, Latviji, Hruziji, i, v peršu čerhu – Ukrajiny.
Jevropejśký sojuz dije tak, jak niby vin je velykoju nejtraĺnoju Švejcarijeju v sučasnomu sviti – ce stosujeťsia polityčnych i biznes-elit. Ale Jevropa – ce ne velyka Švejcarija. Dvi kryvavi svitovi vijny počalysia tut.
Tomu, my – intelihencija, žurnalisty, včeni – povynni buty pyĺnymy i poperedžaty, jak sučasni “Kapitolijśki husy”. My ne povynni buty v poloni starych iliuzij; my ne povynni prýmaty konformizm. Naš obov’jazok – hovoryty čitko, rišuče i zaraz”, – takymy slovamy počynajeťsia zvernennia holovnych redaktoriv jevropejśkych liberaĺnych vydań.
“Nynišnia vijna z Ukrajinoju počalasia z aneksiji Krymu”, – nahadujuť medijnyky.
“Umyrotvorennia – ce doroha v nikudy. Putin ne polityk jevropejśkoho typu; ce polityk, čý žyttievý šliach je postijnym avantiuryzmom”, – nahološujeťsia u zvernenni.
“My – holovni redaktory hazet z usich krajin Jevropy – zaklykajemo lideriv krajin Jevropejśkoho sojuzu zupynyty ahresyvnu polityku prezydenta Putina. Dosvid včyť, ščo dialoh z Putinym – ce trata času, jakščo tiĺky ne bazujeťsia na jednosti i tverdosti. […] Pan Putin dosi postačaje zbroju i najmanciv na schid Ukrajiny. Vin prodovžuje zbyraty svoji vijśka vzdovž kordonu. Ale Ukrajina maje pravo obyraty šliach jevropejśkoji demokratiji, i ukrajinci majuť pravo žyty v česnij deržavi. Možlyvo, majbutnie Jevropejśkoho sojuzu vyrišujeťsia siohodni v Schidnij Ukrajini”, – pidkresliujeťsia u zvernenni.
“Krajiny Jevropejśkoho sojuzu povynni vykorystovuvaty vsi zasoby tysku: prypynennia postavok zbroji v Rosiju, ekonomični ta polityčni sankciji. Solidarnisť proty pana Putina – ce reaĺna vidpoviď na ukrajinśku kryzu”, – vvažajuť holovni redaktory providnych jevropejśkych hazet.
Za ostannimy danymy, rezonans vid cioho lysta perejšov meži Jevropy. Poĺśki žurnalisty povidomyly, ščo sered inšych, zavtra joho opublkujuť čiĺni hazety V’jetnamu i Niheriji.
Jak povidomlialoś, providni krajiny domovylysia pro zaprovadžennia sankcij na cili haluzi ekonomiky Rosiji.
Jak vidomo, robočý proekt rišennia pro peršý etap sektoraĺnych sankcij maje buty zatverdžený u vivtorok, 29 lypnia. Ci obmežennia vperše stosuvatymuťsia ne okremych osib čy pidprýemstv, a cilych haluzej ekonomiky RF.